Kako sem postala slikarka?
Ko zaprem oči in pomislim na svoje otroštvo, se spomnim vonja barv, risanja po papirju in tistega občutka svobode, ki ga prinese ustvarjanje. Ljubezen do slikanja je bila vedno del mene, a življenje me je za nekaj časa popeljalo po drugi poti.
Moja prva izobrazba je bila ekonomska, zato sem dolgo časa delala v poslovnem svetu – kar 15 let sem preživela med številkami in finančnimi izračuni. To je bil svet pravil, natančnosti in odgovornosti, vendar je v meni vedno ostala želja po barvah, ustvarjalnosti in izražanju čustev. Nekega dne sem začutila, da potrebujem spremembo. Srce me je vodilo nazaj k temu, kar sem imela najraje – k umetnosti.
Leta 2016 sem si ponovno dovolila sanjati in slikati. Ob podpori svoje družine in pomoči akademske slikarke Nataše Jan Virant sem nadgradila svoje znanje in osvojila nove tehnike. To je bil trenutek, ko sem začela graditi novo pot – pot umetnice, ki ustvarja iz srca.
Zakaj umetnost?
Umetnost je zame več kot le hobi ali delo – je način izražanja, jezik, ki pove več kot besede. Verjamem, da slika prinaša čustva in lepoto v vsak dom. Portreti so moja posebna strast, saj so ljudje čudovita inspiracija. Vsak obraz pripoveduje zgodbo – o sreči, ljubezni, upanju ali celo žalosti.
Najbolj me prevzamejo oči. Oči so zame ogledalo duše. Ko jih slikam, poskušam ujeti globino, skrivnost in energijo osebe. Prav zaradi tega verjamem, da umetniško delo ni samo dekoracija, ampak nekaj, kar nosi energijo, sporočilo in dušo ustvarjalca.
V zadnjih letih sem naslikala več sto portretov. Vsak izmed njih je edinstven in namenjen točno določeni osebi. Največje veselje občutim, ko prejmem sporočilo hvaležnosti, ko vem, da moja umetnina prinaša veselje nekje daleč stran, v drugem domu, v drugi državi.
Moja inspiracija in življenje ob umetnosti
Sem mama štirih čudovitih otrok, žena in ustvarjalka. Z možem in otroki živimo v majhni vasi obdani z naravo, ki me vsak dan navdihuje. Veliko časa preživimo na sprehodih z našo psičko Ajko, v gozdu, na vrtu. Narava mi daje mir, barve in oblike, ki jih kasneje prenesem na platno. 
Zakaj portreti?
Ker verjamem, da je vsak človek lep. Moja naloga je, da to lepoto ujamem na platno in jo naredim večnostno. Portret je nekaj osebnega, nekaj, kar ostane in spominja na ljubezen, družino, prijateljstvo. Zato pravim, da portreti niso samo umetniška dela, ampak čustveni zakladi.
Hvaležna sem za svoj talent in za priložnost, da s svojo umetnostjo polepšam domove in srca ljudi po svetu.
Če tudi ti želiš, da ustvarim nekaj posebnega samo zate, mi piši. Veselim se novih zgodb in novih obrazov, ki jih bom lahko prenesla na platno.